Boštjan Perovšek MRMRANJE TELES IN TOKOV
glasbene skulpture
Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki bo v sredo, 12. junija 2024 ob 19. uri,
v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana.
Razstava bo na ogled do 6. julija 2024.
“Mrmranje teles in tokov je v Galeriji Veselov vrt ustvaril glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov ter zvočnih skulptur Boštjan Perovšek. Njegova glasba črpa pripovednost, ritem, harmoničnost in melodičnost iz življenja samega, iz okolja in bivanja, iz vsakdanjih trenutkov vsega, kar nas obkroža in nam vedno znova prinaša presenečenje prav tistega zvočnega sveta, ki ga zelo redko slišimo, čeprav je v najrazličnejših tonih, zvenih, šumih, šelestenjih, tleskih, odmevih in vibriranj prisoten vsepovsod. Tako glasba ohranja prvobitnost elementarnosti zvoka in neskončnih možnosti harmonije, zato je tako čista in jasna, da včasih deluje kot nekaj kozmično oddaljenega, a drugič tako blizu in preprosto odkrivajoč prvobitni dinamizem čutnosti, potrditev, da tisto nekaj večjega obstaja in da je podobno vsakdanjemu življenju, torej naravi sami. Zdi se, kot da Perovškova glasba premika tudi vse tisto, kar je nepomično, skrito v največjih globinah notranjosti, da skozi urejeno harmonsko kombinacijo in širitev melodičnih krivulj izžareva konstruktivno harmonično melodično dinamiko,” Kurator dr. Sarival Sosič
BOŠTJAN PEROVŠEK (1956, Ljubljana) je glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov, ki sklada eksperimentalno, elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebno žuželk. Igra tudi s skupino SAETA in Jata C. Poleg tega ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske inštalacije. Deluje tudi kot oblikovalec zvoka za film in video. Izdal je več CD-jev, samostojno in s skupino SAETA. Izdal je tudi vinilni LP Bio, Industrial Acoustica (green), na katerem se nahajajo skladbe iz opusa bioakustike in urbanega hrupa. Eno pomembnejših področij njegovega ustvarjanja je spajanje znanosti in umetnosti. Prepoznaven pa je tudi na področju kreiranja zvočnih prostorov za javne prireditve, muzeje in galerije. Je prejemnik častnega Valvazorjevega priznanja za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev za leto 2013. Veliko ustvarja tudi z avtorji s področja vizualnih umetnosti.
V letih 2022 in 2023 je imel več odmevnih nastopov kot član skupine Jata C s projektom Kronolit in tudi samostojne projekte, med drugim v okviru festivala To)Pot 2023, ko se je s projektom Oko, ki sliši preteklost dotaknil področja sinestezije in disociacije. (https://www.steklenik.si/bostjan-perovsek-oko-ki-slisi-preteklost/)
V projektu je bilo uporabljeno zvočno gradivo projektov Mrmranje tokov (2012), Šepet vrčev (2020–2023), Koronske noči (2021), terenski posnetki iz obdobja 1982–2024 in odlomki kompozicij Boštjana Perovška Pavilion for Spiders Part 1, Pavilion for Spiders Part 2 in Plapolanja smeri (2024). V posnetku Plapolanja smeri nastopajo Lado Jakša (klarinet, mala in velika kalimba, perzijski def), Jaka Hawlina (trobenta, nafir), Kristijan Buzeti – Kiki (ritem na konstrukciji mostu), Boštjan Perovšek (živa elektronika). Za snemanje v konstrukciji mostu Ločica na AC Ljubljana–Maribor se zahvaljujem DARS-u, ki je dovolil in omogočil snemanje.
