Menuet zanj
Menuet zanj
Boris Beja spada med umetnike mlajše generacije, lahko bi jih imenovali otroci nove dobe. ta generacija je odraščala v blagostanju ekonomske konjunkture vse do trenutka, ko je morala stopiti na pot osamosvojitve, ter se je čez noč znašla v socialni in ekonomski krizi. Posledično se ta generacija zaveda kaj pomeni biti umetnik v današnjem času in vsakodnevno preizprašuje svojo pozicijo ter išče načine kako preživeti s kreativnimi praksami v razmerah v katerih se je znašla ne po lastni krivdi.
Konkretizacija kreativne prakse so tokrat objekti, ki na prvi pogled v sebi nosijo čisto kiparsko formo. Pet črnih miz je sestavljenih iz kovinskega ogrodja/podesta in rebrastih aluminijastih plošč v obliki strešne kritine. Pod to mizo pa je natisnjena in fiksirana podoba s figuralnim motivom. razstava Menuet zanj je svojevrstna prostorska postavitev, ki gledalca sili v pozicijo voajerja, v smislu odkrivanja zakrite podobe, ki je ključna za celovit pogled umetniškega dela. Gre za tiste vrste dela pri katerem gledalec postane aktivni opazovalec. središče objekta ni več samo objekt sam po sebi, temveč tudi gledalec in njegovo telo, ki se skozi pasivnost pogleda transformira v aktivnost telesa.
Umetnik nam v svoji prostorski postavitvi objektov skuša pričarati izkušnjo prostora, in pri tem vključuje telo subjekta. ne gre več samo za izkušnjo očesa kot smo vajeni danes v vsebolj z vizualnimi podobami prepredenem vsakdanjiku, ampak je pozornost preusmerjena tudi v telo in njegovo izkušnjo.
Telo je ponovno postavljeno v prizorišče in posledično, poleg vizualnosti, je akcentuirana njegova vloga.
»Nazadnje živimo v svetu masovnega voajerizma in ekshibicionizma. Gon videti zruši vse meje in želja kazati se, je brezmejna. Po eni strani se zaradi pogleda pritožujemo, po drugi strani pa nam pogled ugaja, strah nas je da smo videni, in vsi si želimo kazati se.« (Wajcman 2010, 163) Voajerizem je v zadnjem času postal razširjena in družbeno sprejemljiva praksa.
Paradoks situacije je, da si večina želi biti opazovalec, le manjšina opazovani subjekt.
Razstava Menuet zanj ni enoznačna, temveč odpira prostor in preizprašuje odnos do podobe onkraj vidnega. Umetnost igra vlogo skritega opazovalca / voajerja, ki razkriva vsakdanjo ujetost posameznika v kolesje sodobnega kapitalizma, v katerem je subjekt transformiran v odtujeno telo, ki je ločeno od realnega sveta.
Jadranka Plut
Boris Beja
Jadranka Plut
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana
- Mestna občina Ljubljana
