Suzi Bricelj- Naslikane ljubezni
Suzi Bricelj- Naslikane ljubezni
Imeti rad je velika radost
Ilustratorka Suzi Bricelj si je za zlato nit tokratne razstave izbrala ljubezen. Ob besedi ljubezen najprej pomislimo na »bitji dve ljubeči, ki sta se združili v objem«* in hodita naokrog s prepletenimi dlanmi, saj »roke se vedno zelo veselijo, kadar svoj pravi par dobijo«**. Ker so ilustracije po večini nastale ob pesmih oziroma pesnitvah, namenjenih otrokom in mladostnikom, avtorica ljubezen razumljivo prikazuje na idealiziran način.
V Pavčkovi pesnitvi Po morju plava kit ljubezen uteleša iskrenost, življenjsko radost in svobodo ter je kot taka nasprotje zlaganemu, zdolgočasenemu in preračunljivemu svetu. Avtorica v svojih upodobitvah zaljubljenega para, ki ga ozarja rožnata avra, izpostavlja nežnost, ki pa v sebi skriva moč. Tesno objeta »golobčka dva« sta v primerjavi z mogočnim kitovim telesom in morjem resda neznatna, a njuna ljubezen je brezmejna.
A naj je ljubezen še tako velika, jo včasih premaga zlohotnost usode, kot denimo v Pavčkovi pesnitvi Romeo in Julija, medvedji različici slovite ljubezenske zgodbe. Suzi Bricelj tragičnost ujame v žaloben, temnejši kolorit, na katerem vzcvetajo krvavo rdeče vrtnice, ki bi enako opojno dišale, tudi če bi se drugače imenovale. Avtorici uspe odlično prikazati Romeov prehod iz otroštva v mladeništvo, ko se počasi izvije iz materinega objema in odhlača svoji Juliji naproti. Na medvedjem obličju prepričljivo portretira različna stanja vsakega zaljubljenca: od sanjaštva in uporništva do čemernosti in boja za ljubezen.
Za živalske in človeške like na ilustracijah Suzi Bricelj je značilna subtilna karakterizacija. Avtorica se v velikem loku izogiba karikiranju; značaje svojih junakov gradi blago in spoštljivo, ob pomoči fiziognomije, gest, izrazov na obrazu, pa tudi obleke, frizure in osebnih predmetov. Tudi manj laskave lastnosti, kot so denimo samoljubje, elitizem in požrešnost, upodablja z vedrino in humorjem, a brez posmeha. V svojih ilustracijah figuram praviloma darežljivo podarja veliko prostora, da zadihajo in se pokažejo v vsej svoji majhnosti in ranljivosti, a tudi lahkotnosti.
Suzi Bricelj se enako dobro znajde v paru s Pavčkovimi strnjenimi epskimi pesnitvami in poetičnimi okruški iz vsakdanjega življenja, zbranimi v pesniški zbirki Vinka Möderndorferja Pesmi in pesmičice. V vseh treh Pavčkovih pesnitvah – poleg omenjenih dveh tudi v Krokodilu – mora avtorica ves čas držati tempo z gosto pripovedjo. Njena likovna naracija je tako suverena, da jo je mogoče brati tudi povsem samostojno, brez besedila. Ilustracije krajših in abstraktnejših Möderndorferjevih pesmi pa so tudi same pomensko odprte.
Ljubezen je v Pesmih in pesmičicah polna otroškega širokoustenja in drobnih prask. In čeprav »ne zna ne brati in ne šteti«, zna »na začudenje vseh po zraku leteti«***. Suzi Bricelj to otroško razpoloženje mojstrsko obuja z uporabo živih barv in nagajivim obračanjem perspektive: drobne človeške figure se denimo sprehajajo skozi gozd rož in z majcenimi majcenimi kanglicami zalivajo cvetlico velikanko.
V otroštvu pa je doma tudi ljubezen do na videz nekoristnih igrarij in drobnih lumparij. Le kdo izmed nas si ni želel jezditi po nebu na kitovem hrbtu? In če to življenjsko radost vestno zalivamo, se lahko pozneje razcveti v umetnost. Kot v lepi romski pravljici Kako so nastale gosli. V njej Suzi Bricelj na zlato rumenih, s cvetjem posutih ilustracijah prikazuje, da je ob obličju vilinskega navdiha, sestavljenega iz smeha in solz, umetnik ponižen, a varen. In njegova temeljna naloga je, da ob pomoči umetnosti med ljudi širi ljubezen.
*Tone Pavček: Po morju plava kit
** Vinko Möderndorfera: “Roke”, v: Pesmi in pesmičice
*** Vinko Möderndorfera: “Zaljubljenost” v: Pesmi in pesmičice
Suzi Bricelj
Maša Ogrizek
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana
