ZNANI SO PREJEMNIKI NAGRAD IN PRIZNANJA IVANE KOBILCA 2022

30. novembra, 2022

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je leta 2018 prvič podelilo nagradi in priznanje poimenovane po najvidnejši slovenski slikarki Ivani Kobilca, tokrat jih podeljujemo petič.

Letos je žirija v sestavi: dr. Nadja Gnamuš, dr. Vesna Krmelj, mag. Anja Jerčič Jakob, mag. Zoran Srdić Janežič in mag. Zora Stančič izbrala naslednje prejemnike nagrad in priznanja:

Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo prejme akademski slikar Ivo Prančič.

Ivo Prančič se je rodil leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1982 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gustavu Gnamušu. Dve leti kasneje je pri istem profesorju končal slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na številnih potovanjih in s štipendijo fundacije Pollock-Krasner. Ivo Prančič je kot samostojni umetnik ena osrednjih umetniških osebnosti svoje generacije v Sloveniji. Poleg rednih samostojnih predstavitev v vseh pomembnejših galerijah doma, svoja dela redno predstavlja v Avstriji, na Hrvaškem in v Črni Gori. Njegov opus obsega več kot sedemdeset samostojnih in preko sto skupinskih razstav na umetniških prizoriščih doma in v tujini in je bil deležen številnih kritiških refleksij. Leta 2013 je izšla monografija z naslovom Slike, objekti: 1987-2013 / Ivo Prančič, v kateri je pod uredniškim očesom dr. Andreja Smrekarja natančno predstavljena njegova ustvarjalnost. V zadnjih letih je svoje serije slik razstavil v Galeriji Zala, v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani in v galeriji Hest. Nov prodor je doživel z razstavo Paratimija konec lanskega leta, na kateri je v galeriji Bažato v Ljubljani razstavil 30 novih del, večinoma velikih platen v oljni tehniki. Za svojo ustvarjalnost je leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Obrazložitev

Ivo Prančič je eden vodilnih slikarjev generacije, ki se je formirala v 80. letih in ustvarjala v kontekstu neomodernističnega abstraktnega slikarstva. Umetnik je uveljavil prepoznavno estetiko, ki v ospredje postavlja slikarsko materialnost in proces. S tehnološko eksperimentalnostjo, nadzorovano slučajnostjo procesa in nepredvidljivimi odzivi raznovrstnih uporabljenih materialov Prančič ustvari inovativno likovno retoriko, ki z neizčrpnim območjem slikarskih možnosti gradi imaginativni potencial slikarske podobe in njene pomenske odtenke. Iz materialov izvabi kvalitativno raznolikost, ki z različnimi teksturami posreduje bogastvo čutnih impulzov in občutkov, zato njegova dela ne vzbujajo zgolj optičnih, temveč tudi taktilne senzacije. Prančičeve slike, objekti in ambientalne postavitve, ki kreirajo celovitejšo gledalčevo izkušnjo, iz bazične materialnosti ustvarijo spektakularnost slikovnega dogodka. Njegove monumentalne podobe se na avtentičen in ponotranjen način odzivajo tudi na aktualne družbene fenomene in hitre fascinacije, ki jih proizvajajo svetovi medijskih tehnologij.

Prančič je zavzet in temeljit raziskovalec slike. Slikarstvo je zanj nikoli dokončana zgodba, ki omogoča neomejeno odkrivanje, analiziranje in raziskovanje oziroma, kakor ugotavlja sam, »konca klasične umetnosti ne moremo niti dočakati niti naslikati«.

Ivo Prančič, Diptih / Diptych, 2017, olje na papirju / oil on paper, 200 × 140 cm, foto / photo: Galerija Bažato

Nagrada IK 2022 za aktualno produkcijo: Damijan Kracina

Damijan Kracina je bil rojen leta 1970 v Kobaridu. Po zaključenem študiju kiparstva leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je dve leti kasneje na isti akademiji zaključil specialistični študij iz kiparstva in video umetnosti. Od leta 1998 se je izpopolnjeval v Gradcu v Avstriji, v New Yorku, na Inštitutu Tamarid v Albuquerque in Umetniškem inštitutu Santa Fe v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike. Leta 1992 je soustanovil umetniško skupino Provokart. Med leti 1997 in 2000 je bil umetniški vodja umetnostnega centra Artilerie Kluže. Leta 2005 je soustanovil umetniško skupino Društvo za domače raziskave. Je član kolektiva AKC Metelkova. V njegovem obsežnem ustvarjalnem opusu je leta 2017 v Galeriji Krško in kasneje v Križevniški cerkvi v Ljubljani predstavil projekt z naslovom Genski oltar, nato 2019 projekt Čakalnica v Galeriji Domžale, istega leta se je v Galeriji Alkatraz predstavil z razstavo Ostanki in v Švicariji z razstavo Preobrazba, na letošnji razstavi: Dialog: fantastika – geometrija v Dvorcu Novo Celje v Žalcu je razstavil projekt Vzporedni časi in v Galeriji DLUL projekt 0.22. Leta 2018/19 je ustvaril skulpturi za niši vhodnega pročelja Narodne galerije v Ljubljani. Svoje kipe je postavil tudi v parku v Chengduju na Kitajskem. Ustvarja na področju kiparstva in večmedijske umetnosti. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Obrazložitev

Osnovna premisa ustvarjanja Damijana Kracine je prevpraševanje simbolnega odnosa človek – družba – narava in ideološke reprezentacije simbolnega, kar izpostavi na primerih posameznih produkcij, najsi iz razstavnega opusa ali natečajnih prijav. V samostojnem razstavnem opusu predstavlja predvsem kiparska dela v kombinacijah z risbami, slikami oziroma grafikami in videom, ki jih glede na prostor in produkcijske možnosti zaokroži v celostno umetnino in učinkovito prostorsko izkušnjo. Vsakokrat so opazne izhodiščne teme, ki bi jih lahko imeli za hudomušne ali domišljijske, čez čas pa jih dojamemo kot srhljivo kritiko antropocentrizma in človekovega hipokritičnega odnosa do narave. V obsežnem opusu zadnjih petih let velja še posebej izpostaviti letošnja projekta Vzporedni časi na razstavi: Dialog: fantastika – geometrija v Dvorcu Novo Celje v Žalcu in 0,22 v Galeriji DLUL, kjer je Kracina kot vodilni motiv vzel neoluščen arašid in njegovo organsko formo spremenil v svojstveno rdečo nit celotne postavitve.

Damijan Kracina, Vzporedni časi / Parallel times, 2022, razstava / exhibition: Dialog: fantastika – geometrija / Dialogue: Fiction – Geometry, dvorec / manson Novo Celje, Žalec, foto / photo: arhiv umetnika / artist’s archive

Priznanje IK 2022 za podpornike: Marija Mojca Pungerčar

Marija Mojca Pungerčar je bila rojena 1964 v Novem Mestu. V Ljubljani je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in se zaposlila kot modna oblikovalka v slovenski tekstilni industriji. Nato je nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kjer je leta 1989 diplomirala iz slikarstva pri prof. Andreju Jemcu in leta 2001 magistrirala iz novih žanrov v likovni umetnosti na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. Je prejemnica štipendije Avstrijske akademske izmenjave, štipendije ArtsLink in Fulbrightove štipendije. Med letoma 1983 in 1989 je bila članica umetniške skupine Linije sile. Od leta 1992 deluje kot samozaposlena na področju kulture in dela tudi v polju gledališke kostumografije in informiranja za samozaposlene v kulturi. Je ustanovna članica KUD Trivia in Odprte zbornice za sodobno umetnost. Med letoma 2004 in 2013 je bila urednica Artservisa, spletnega portala za informacije s področja kulture. Leta 2014 je ustanovila Novičnik za samozaposlene v kulturi, ki ga tudi vodi in ureja.

Obrazložitev

Marija Mojca Pungerčar deluje na področju sodobne vizualne umetnosti in gledališke kostumografije kot samozaposlena v kulturi od leta 1991. V svoji lastni avtorski praksi pogosto tematizira družbene in politične vsebine, svojo socialno občutljivost pa izkazuje tudi v širšem, družbenem okolju. Z Novičnikom za samozaposlene v kulturi, ki izhaja od leta 2014 kot neformalno nadaljevanje Artservisa (leta 2002 ga je vzpostavil Zavod za sodobno umetnost – SCCA Ljubljana, Marija Mojca Pungerčar je bila od 2005 dalje njegova urednica), vzdržuje podporni sistem za vse samozaposlene v kulturi, predvsem tiste, ki si ne morejo privoščiti finančnih ali drugih pravnih svetovanj. Novičnik je vir verodostojnih informacij s področja finančne, socialne in druge spreminjajoče se zakonodaje, vir aktualnih razpisov, natečajev in kot tak predstavlja neprecenljivo podporo posamezniku v kulturi.