TEKST KOT OBJEKT
Skupna razstava slovenskih in hrvaških umetnikov
Otvoritev bo v sredo, 10. aprila 2024 ob 18.00 v Galeriji DLUL.
Po uspešni predstavitvi avtorjev v Galeriji Razširjenih medijev v Meštrovićevem paviljonu (Domu hrvaških likovnih umetnikov) bomo v sredo 10. 4. 2024 v Galeriji DLUL odprli povratno razstavo. Kustosinja slovenskega dela razstave Nadja Gnamuš je izbrala dela umetnic Nine Čelhar, Tanje Lažetić in Aleksandre Saške Gruden ter umetnikov Borisa Beje in Ištvana Išta Huzjana. Hrvaške umetnice predstavljene na razstavi so, po izboru Josipa Zankija, Zorana Unković, Mia Maraković, Mihaela Rašica, Antonela Šurbek ter umetnika Željka Beljana.
Slovenski in hrvaški umetniki s svojimi deli odpirajo vprašanja besedila in jezika ter se pri tem poigravajo z vsebino besedila, spremembo besedila v sliko ali objekt, veščino pisanja, oziroma se pri svojem delu enostavno sklicujejo na določeno knjižno delo ali koncept. Tako se dialog odpira ravno v besedilu oziroma jeziku, ki je najpogosteje vzrok konfliktov, bodisi v prevodih bodisi v pomenih.
Za razliko od hrvaških kolegov velja za slovenske avtorje močna zasidranost v konceptu zato, kot zapiše Nadja Gnamuš: »Dela na razstavi Tekst kot objekt niso samo estetski objekti, ampak so tudi dokumenti kontekstov, ki jih implicirajo. Avtorji opazujejo in raziskujejo družbene pojave skozi različne aspekte vsakdanjosti, ki se zrcalijo v fragmentarnih, parcialnih uvidih, s katerimi vstopamo v družbeni prostor. Subjektiviteta se tu ne izrazi v spontanih odzivih ali prvoosebnih vizualnih zapisih okolja, ki formira umetnike, temveč v konceptualni imploziji in analitični dekonstrukciji našega položaja v svetu, pa tudi v kritičnih premislekih položaja umetnice/umetnika in njune (so)udeležbe v družbenem diskurzu. Zato so ta dela tako materializirane emocije kot objekti misli, katerih smisel se vedno na novo izgrajuje.«
Za razliko od hrvaških kolegov velja za slovenske avtorje močna zasidranost v konceptu zato, kot zapiše Nadja Gnamuš: »Dela na razstavi Tekst kot objekt niso samo estetski objekti, ampak so tudi dokumenti kontekstov, ki jih implicirajo. Avtorji opazujejo in raziskujejo družbene pojave skozi različne aspekte vsakdanjosti, ki se zrcalijo v fragmentarnih, parcialnih uvidih, s katerimi vstopamo v družbeni prostor. Subjektiviteta se tu ne izrazi v spontanih odzivih ali prvoosebnih vizualnih zapisih okolja, ki formira umetnike, temveč v konceptualni imploziji in analitični dekonstrukciji našega položaja v svetu, pa tudi v kritičnih premislekih položaja umetnice/umetnika in njune (so)udeležbe v družbenem diskurzu. Zato so ta dela tako materializirane emocije kot objekti misli, katerih smisel se vedno na novo izgrajuje.«
Razstava bo na ogled do 28. 4. 2024.
