TIHOMIR PINTER (1938–2024)
Za vedno je odložil fotoaparat eden od nestorjev slovenske portretne fotografije in zavezanec le-tej v analogni zvrsti. Za njim ostajajo vse štiri monografije o umetnikih v ateljeju, v katerih so se zvrstile predstavitve likovnih umetnikov takorekoč vseh, v njegovem času delujočih slikarjev, kiparjev, grafikov v slovenskem in bližnjem zamejskem prostoru. Potem so tu seveda še glasbeniki, pisatelji, ki jih je ujela v izbranih trenutkih Pinterjeva vedno nevsiljiva, nekoliko zadržana, pa tudi strogo umetnikovemu karakterju posvečena kamera. Njegov arhiv je bil v tem oziru tako rekoč nenadomestljiv. Iz njega je v zadnjem času poiskal in dal na razpolago izbrane ateljejske portrete umetnice Adriane Maraževe za njeno retrospektivo v Galeriji DLUL, Galeriji ZDSLU in MGLC
Širina njegovih drugih tematskih ciklusov, s katerimi se je vpisal v zgodovino slovenske fotografije, je edinstvena po avtorskem pristopu, ki mu ga nihče ni mogel prevzeti.
Aleksander Bassin
