Roman Makše, Ervin Potočnik, PRAZNINE/THE VOIDS, 3.2.- 7.3.2021
Ne zgodi se ravno pogosto, da dve avtorski poetiki tako prežameta in nadgrajujeta ena drugo, kot se na tokratni razstavi Praznine Ervina Potočnika in Romana Makšeta. Prav tako ob skupni razstavi dveh kiparjev v prostoru redko najprej začutimo Praznine prostora. Pa vendarle smo tisti, ki poznamo Makšetov avtorski opus in spremljamo Potočnikovo ustvarjanje zadnjih let, prav takšno sinhroniciteto, ki lahko bežnega opazovalca kaj hitro pelje v zmotno prepričanje, da gre zgolj za enega avtorja, tudi pričakovali.
Umetniška izraznost Romana Makšeta se ves čas giblje v polju minimalističnega kiparstva kjer kljub ciklu voluminoznih varjenih skulptur v železu, izvedenih desetletje nazaj in polnih arhetipskih simbolnih nastavkov, najdemo tudi Ervina Potočnika. Skupna razstava v galeriji DLUL deluje izjemno sinhrono, v postavitvi pa izstopata predvsem geometrijsko zasnovan proporcionalni red elementov in asketskost beline, ki evocira na interpretativni okvir vzhodnjaških filozofij.
Odlomek iz besedila kustosa razstave Gorana Milovanovića
