Risba

Risba

Dialog z risbo

Risba je osnovna esenca vsega, kar opredeljujemo kot likovne zvrsti, vendar njena navzočnost presega področje likovnega in jo najdemo tudi v najrazličnejših sferah vsakdanjega življenja. Predstavlja osnovni likovni zapis, oris, osnutek, skico, študijo ali premišljeni načrt. V njeni potezi se zrcalijo energija, vitalnost, disciplina in moč zamaha, skozi katerega se izrazi likovnik. Umetnik kot demiurg orisuje in ustvarja poseben likovni kozmos, ki mu daje obrise ter obliko in ga oživlja, hkrati pa tudi ovekoveči.

Likovni izraz je danes najstarejši ohranjeni zapis človekovega ustvarjalnega izražanja, zato mu nekateri pripisujejo prvenstvo pred glasom in gibom. Nedvomno je ta ena temeljnih instinktivnih oblik in načinov človekovega izražanja in ustvarjanja.

Risba velja za najbolj neposreden način umetniškega izražanja, hkrati pa je zaradi nosilca, na katerem se pojavlja, tudi eden najbolj »krhkih« medijev. Pripravljalna risba je bila dolgo časa del delovnega procesa, zato so jo običajno tudi zavrgli. Teoretično risbi dodeli poseben status Cennino Cennini v začetku 15. stoletja, ki jo je v svoji knjigi o umetnosti (Il libro dell’arte) poimenoval »slavolok slikarstva«.

Prva, ki risbo uveljavita, kot samostojen medij izražanja, sta bila Leonardo da Vinci in Michelangelo v 16. stoletju. Leonardo je s svojim podpisom na risbo krajine poudaril njeno umetniško avtonomijo, s svojo vedoželjnostjo pa je z risbo posegel na področje znanosti. Michelangelo risarskim študijam s svojo slavo vzpodbudi zanimanje publike in jim dodeli tržno vrednost. Od takrat si risba izbori enakovreden prostor s slikarstvom. Da risba postane tudi sestavni in dopolnjujoči del znastvene sfere, je zaslužen Cassiano dal Pozzo v 17. stoletju z ustanovitvijo muzeja papirja (Museo Cartaceo).

Tracey Emin, sodobna britanska umetnica in profesorica risanja na Kraljevi akademiji, je v enem izmed svojih intervjujev o svoji strasti do risbe povedala slednje: »Potrebovala sem leta, da sem doumela magijo risanja. Leta sem skušala poustvariti stvari, kot izgledajo, namesto da bi ustvarila to, kar so. Risba je alkimističen jezik. Svoje najljubše risbe sem ustvarila z zaprtimi očmi ali tako pijana, da se ne spomnim, kdaj sem jih naredila.« Zgodba seveda ni tako preprosta, ampak je rezultat večletnega trmastega urjenja umetnice v risanju, ki jo je prizadela negativna izjava njene učiteljice risanja, da je talent nekaj, kar imaš ali nimaš.

Risba je resda nekaj spontanega in neposrednega, vendar je tudi kompleksna, intelektualna. Za učinkovit izraz potrebuje urjenje, veščine, spretnosti, kar je tudi izvorni pomen besede umetnost.

Cennini zapiše, da se morajo tisti, ki se odločijo za ta poklic, obleči z oblačilom navdušenja, spoštovanja, poslušnosti in vztrajnosti ter se prepustiti mojstru in ostati pri njem, dokler bo potrebno. Risarska veščina ni samo nekaj, kar imaš, ampak je zanjo pomebna učenčeva prizadevnost ter tudi vloga učitelja mentorja, ki to spretnost lahko vzpodbuja, razvija in uri.

Razstava risb dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo prikazuje ravno ta dialog učenca in mentorja. Skupaj razvijata, urita potezo, intuicijo gledanja in zaznavanja, brusita vizualni jezik ter skušata ohranjati avtonomijo lastnega likovnega izraza. Cilj je enak, poti do njega različne. Lahko so individualne, bolj intuitivne, ustvarjalne ali povsem racionalne, kot metode deduktivne ali sintetične. Oba, mentor s svojo izkušnjo in modrostjo, »resnico«, dijak s svojo vodljivostjo in doslednostjo, predstavljata arhetipski odnos, ki ustvarja večno alkimijo življenja – učenja.

Anton Starc, prof. umetnostne zgodovine

Baltič Tamara, 2.G, Barbič Zagorc Neja, 3.G, Barborič Vesel Nana, 3.F, Barle Urša, 3.G, Berčan Petra, 1.B, Bizjak Klara, 3.G, Blažina Rok, 3.F, Blokar Nina, 2.A, Bojanič Maja, 3.G, Božiček Alja, 2.A, Brudar Julija, 2.G, Čendak Lucija, 4.F, Cizej Tjaša, 2.A, Čok Jereb Lina, 3.F, Čufer Kaja, 3.G, Doblekar Tjaša, 4.C, Dolar Ticijan Žan, 3. F, Drevenšek Petra, 4.F, Drobnič Andraž, 3. A, Erpič Maruša, 3.G, Erzin Mojca, 3.G, Flogie Žan-Matjaž, 3.G, Frankič Mia, 3.F, Gorenc Lara, 2.A, Grčar Dimitrije, 1. B, Hafner Darja, 2.G, Höschele Modic Klara, 3.F, Hostnik Nina, 3.F, Hribšek Kaja, 3.F, Janež Ana, 3.F, Jurkas Živa, 3.F, Jusič Piber Uršula, 2.G, Karanovič Tina, 2.A, Kastelic Anja Lotte, 4.F, Klemenčič Jasna, 3.F, Koblar Ana, 3.F, Kociper Judita, 3.F, Kolar Lea, 3.G, Komljenovič Patrik, 2.A, Korenčan Rok, 3.F, Korent Petra, 3.F, Korošec Urša, 1.F, Kosednar Nina, 1.F, Kralj Aneja, 2.G, Kralj Tim, 3.F, Kregar Ema, 3.G, Kregar Kaja, 2.G, Kregar Katka, 4.A, Kuder Ariana , 2. A, Kumar Aneja, 3.G, Lah Veronika, 2.F, Lapanja Klara, 3.G, Leban Jera, 3.G, Lekše Lene, 4.F, Leskovar Grum Petra, 3.F, Malec Lenča, 3.G, Marin Milka, 4.C, Marincelj Anja, 2.A, Mate Črt, 4.F, Mikulič Valerija, 3.F, Mikuž Filip, 3.G, Milošič Tina, 3.G, Mlakar Luka, 3.G, Mlinar Rok, 1.F, Mlinar Sonja , 3. B, Nicoletti Eva, 3.G, Novak Martin, 2.A, Oblak Gaja, 2.G, Oblak Ožbej , 3. B, Pal Hana, 2.A, Papov Lara, 4.F, Pegan Nahtigal Gaja, 4.F, Perhaj Sangara, 2.A, Perko Tilen Dominik, 4.F, Perovšek Neža, 4.F, Pertot Paloma, 3.G, Plankar Hraščan Sara, 3.F, Potrebuješ Jerca, 3.F, Poznič Anja, 4.F, Rak Ajda, 2.A, Rauch Ana Marija, 3.F, Rupar Nika, 2.A, Sanngawa Ana, 1.F, ŠerbecTurk Pina, 2.G, Šinigoj Iris, 3.F, Škrinjar Naja, 4.A, Šolar Ana Marija, 2.G, Špan Sandra, 3.G, Šparemblek Urška, 2.G, Špenko Neli Ajda, 2.G, Stare Manca, 2.G, Stjepič Ana, 2.A, Štrukelj Maruša, 3.G, ŠtrumbeljOblak Iza, 3.G, Šurbek Janaki, 3.G, Tehovnik Vesna, 3.F, Tepež Nika, 3.F, Terglav Nejka, 1.F, Turk Pina, 2.G, Turnšek Tina, 3.G, Urbanc Veronika, 2.G, Velkavrh Tjaša, 3.F, Vidmar Lea, 1.F, Villca Šeme Fares Vladimir, 3.F, Virant Hana, 3.G, Zobec Monika, 4.F, Zorec Jaša, 3.G, Žitko Mihaela, 4.F, Žolger Nina, 2.G, Žorž Veronika, 2.A

Kracina Damjan akad. kipar, Kregar Igor akad. slikar, Plemenitaš Karel akad. slikar, Simon Apolonija akad. slikarka, Skubin Iris akad. slikarka, Šuštaršič R. Nina u. d. i. arhitektka, Šušteršič Saša akad. slikarka, Testen Janko akad. slikar, Tozon Tadej akad. slikar

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana