VIDEO VEČER, predstavitev video del članov DLUL, v Galeriji Photon, 29.6. ob 18.h
Predstavitev video del 13 članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) prikazuje dela avtorjev in avtoric, ki so se odzvali na javni poziv društva. Pri tem ne gre nujno za ustvarjalce, za katere je video primarni likovni izraz, temveč je lahko zgolj segment znotraj drugega likovnega področja, kot sta na primer slikarstvo ali kiparstvo. Zato se dela tematsko kot tehnično med seboj precej razlikujejo in jih ne moremo strniti pod skupni imenovalec. Takšen je bil tudi namen: prikazati raznolikost vizualnega izraza znotraj področja videa pri likovnih umetnikih, ki so med sabo tudi generacijsko različni in pripadajo različnim poetičnim poljem. Od klasičnega, celo slikarskega, do performativnega in konceptualnega. Pri nekaterih avtorjih lahko za trenutek zaznamo nekakšno dopolnjevanje, vendar pa je fokus predstavitve usmerjen v širino in možnosti, ki jih ponuja medij videa.
Predstavljena bodo dela naslednjih avtorjev in avtoric:
Katja Bogataj, Lavoslava Benčič, Aleksij Kobal, Gorazd Krnc, Boštjan Lapajne, Drago Leskovar, Vanja Mervić, Božidar Svetek, Evelin Stermitz, Andrej Uduč, Aleš Vaupotič in Narvika Bavcon, Mojca Zlokarnik.
Katja Bogataj, W.Book, traja 2:02 min Knjiga je sestavljena iz več kot 120 narisanih sličic, ki svojo nadgradnjo doživi še v videu. Delo govori o naših navideznih barvnih valovih, ki se prepletajo v nas samih in aritmetično udarjajo. S tem izzivajo refleksivne metakognitivne duševne procese, ki se spojijo z mnogo psihoanalitičnimi koncepti podzavestnega. Umetniški video je nastal na akademiji Belas-Artes v Lizboni leta 2016.
Lavoslava Benčić, Restless blue spreads through the town, traja 1:19 min
V video delu avtorica raziskuje, kako izgledajo besede QUIET, BLUE in TOWN ter besedilni opisi, ki so blizu osnovnih izrazov, ko jih s pomočjo strojnega učenja oz. generativnih orodij (GAN) spremeni v sintetizirane slike. Orodje AttnGAN je sintetiziralo podrobnosti v različnih podregijah slik. Posebno pozornost je namenila opisu in izbiri ustreznih besed v naravnem jeziku (angleščina). Predlagani model AttnGAN znatno presega orodja, ki se tradicionalno uporabljajo za sintezo slike iz besed. V primerjavi z umetniškimi vizualizacijami “realističnih” mirnih mest so rezultati nepredvidljivi in sintetizirane slike nepričakovane.
Aleksij Kobal, Markacijska linija, 2019, traja 8:53 min Video je nastal kot skica oziroma osnutek za istoimensko sliko znotraj cikla TOPOLOGIJA ZLATOROGA. Gledalca nagovarja z vprašanjem odnosa do izpolnitve ideala, kajti tudi miti in pravljice o Zlatorogu niso prav nič drugega kot poskus obvladovanja skrivnostnega v naravi. Markacijske točke so plod nove religije, visoke tehnologije, ki vztrajno išče in razsvetljuje neznano, a video ne prikazuje izpolnitve dejanja, temveč zgolj napor in težnjo po njem.
Gorazd Krnc, Shotokan, 2015, traja 3:20min “Video Shotokan (poezija Peter Semolič) je metaforični hommage ženski in poeziji. Pesnikov melanholični glas zapeljuje poslušalca, podoba ga vodi v prostor-čas, ki je zabrisan, neujemljiv, kot je nagovor ženski, ki izgineva in uhaja onkraj pojmljivega.” (iz besedila Dušana Dovča)
Boštjan Lapajne, Plesoči kaktus, 2015, traja 2:11min
Video predstavlja kontrast mirne rastline – kaktusa, ki raste v lončku, ter njegove sence, ki ga pooseblja in vdahne divji karakter, ki si ga avtor predstavlja. Plesoči kaktus je plesna vizualizacija rastline s človeškim karakterjem. Vse se dogaja, ko se svetloba odbije od drevesa, ki se ziblje v vetru in spreminja kot svetlobe, ki pada na kaktus. Lahko bi ga poimenovali disko kuhinjski kaktus, ki meče svojo divjo senco v notranjost stanovanja na kuhinjsko omarico in njegovo pravo življenje na okenski polici.
Drago Leskovar: XXXL: Brain washing, 2016, traja 3:29 min Čeprav projekt na zabaven način nagovarja muhavosti umetniškega trga in ustvarja spektakel in igro obenem, se v svoji globlji nameri dotakne problematike mistične vrednosti umetnosti kot temeljne kategorije umetniškega dela. Pokazati želi, da umetniška vrednost ni odvisna od komercialne vrednosti oz. kot tak obstaja zase in da ima v umetniški produkciji vsaka generacija svoj visok umetniški doseg.
Vanja Mervič, State of Liberty/ Second chapter– different perspectiv, 2016–2018, traja 1:24 min Svoboda je temeljna vrednota demokracije. Danes demokratični državni aparatusi v imenu varnosti kratijo pravice in postavljajo pod vprašaj mitizacijo svobode in vrednost, ki naj bi jo imela. Izprašujemo tudi, kako sploh svobodo dojemamo. Kip svobode je simbol in označba svobode za večino Zemljanov. Njegovo izginotje in vsega, kar predstavlja, je za sodobnega človeka nepredstavljivo in neverjetno; z verjetnostjo izgubimo vero in posledično svobodo. Ta ne potrebuje prevrednotenja, temveč vero in pogum, da se bomo zanjo borili. Danes živimo v panoptikonu, kjer so življenjski prostori majhne celice z arhivi podatkov o celotni človeški dejavnosti, prostovoljno ujeti vase. Tudi spomin na svobodo postane zamegljen. Le moč svobodnega duha nam lahko ponovno natančno izriše vrednost samega sebe.
Božidar Svetek , Optična podoba glasbe, 2006, traja Projekt, ki je postavljen na platformi YouTube, zajema nekaj čez dvesto glasbenih del. Izhodišče projekta je v tem, da vključuje svetovno glasbo, tako etno, klasično kakor tudi zabavno. Vizualizacija – optična podoba glasbe razkriva strukturo in še vrsto drugih podatkov o sami glasbi. Slednjo danes le poslušamo in dopolnjujemo s sugeriranimi “video spoti”, ki s samo glasbo nimajo dosti skupnega. Vizualizacija glasbe omogoča njeno interaktivnost. Omogoča obstoječi in prihodnji glasbi bolj humano-komplesno predstavljanje, v katerem se sluhu odzvzame navidezni privilegij. Hkrati pa se vidu, ki do sedaj ni imel pomembnejše vloge pri poslušanju in ocenjevanju glasbe omogoči celovito/interaktivno sodelovanje.
Evelin Stermitz, Iz življenja moje stare prijateljice, 2018, traja 6:24min
Video prikazuje žensko zgodbo iz daljnega stoletja. Na podlagi slik iz priljubljenega nemškega romana Aus dem Leben meiner alten Freundin avtorice Wilhelmine Heimburg iz leta 1894 prikazuje upodobitve trpečih in pasivnih žensk, ki jih je ustvaril moški umetnik. Video prevprašuje ženske zgodbe, ki se prenašajo iz ene generacije v drugo, in postavlja vprašanja tudi o tem, kako ženske podobe vidimo danes, v 21. stoletju.
Andrej Uduč, V.A.T., 2012, traja 4:22 min Video delo Verigar je razmislek o motivu istoimenskih znamk Ivana Vavpotiča (1919 SHS; 1993 Slovenija). Spone suženjstva, ki so v borbi za svobodo trga Verigar posamezniku postale nevidne, elastične, a nič manj omejujoče. Če je bil odpor proti industrijskemu kapitalizmu vsaj navidezno mogoč skozi nasilno akcijo, je upor proti sodobnemu konzumerističnemu kapitalizmu kaj hitro tudi sam skomercializiran. Ne glede na to, ali se človek povsem prepusti, ali pa zapiše tej ali oni ideologiji, trg mu je takoj sposoben ponuditi „nekaj“, s čimer bo tej ideologiji lahko sledil. Davek na dodano vrednost digitalizacije V.A.T.
Narvika Bovcon, Aleš Vaupotič, Voda (P. P. Pasolini: Posvetilo), 2019, traja 1:19min 3D skulptura za povečano resničnost v Gorici po furlanski pesmi P. P. Pasolinija: Fontana di aga dal me país. A no è aga pí fres-cia che tal me país. Fontana di rustic amòur. Vodnjak iz moje vasi. / Ni je čistejše vode od vode iz moje vasi. / Vodnjak prvinske ljubezni. (Prev. Dana Čandek)
Mojca Zlokarnik, Mesto in barva. Tango, 2021, traja 3:56min Video se v svojih vsebinskih izhodiščih navezuje na Nevidna mesta Itala Calvina. Definira ga barvna dinamika odtenkov, ki so vzeti iz avtoričinih slik in grafik. Pomembno ga dopolnjuje tudi glasba, fragment iz Historie du Tango, Nightclub 1960 v izvedbi Stefana Milenkovicha in Marka Hatlaka. Ker gre za nadaljevanje projekta, ki je nastal za projekcijo v javnem prostoru, pod okriljem Svetlobne gverile 2018, je barvna paleta specifična in njen značaj ohranjen tudi v tem filmu.
Video dokument dogodka; Boštjan Lapajne:
