MLADI KURATOR, MLADI UMETNIK, narisno vsak lahkotno dovolj dovolj izbrisano izbrisano,Kristina Ferk, Maja Bojanić, 18. 8. – 29. 8. 2021

14. avgusta, 2021

Razstavljena dela, s katerimi se predstavlja Maja Bojanić, temeljijo na izhodiščnem umetničinem besedilu, ki se v celoti ali delno nenehno ponavlja. Umetnica z različnimi vzvodi kot so nemi govor, skoraj neopazen tisk ali prerazporeditev posameznih besed v svoji izjavi, odvzema obiskovalcu sposobnost takojšnjega dojemanja in razumevanja sporočila. Nasprotno pa s konstantnim ponavljanjem svoje izjave sporočilo poudarja.

Skozi dela se avtorica sooča z vprašanji, kako njene odločitve determinirajo njeno sedanje in prihodnje delovanje, in razmišlja o pravilnosti lastnih odločitev ter o njihovem neposrednem ali posrednem učinkovanju. Ali je strah pred sledjo, ki jo pusti za seboj naše delovanje, upravičen? V posnetku performansa umetnica prevzema vlogo govorke besedila, vendar njegovo sporočilo izraža zgolj z mimiko obraza in direktnim pogledom, medtem ko je njen glas neslišen. Intimna izjava, ki jo Bojanić neslišno podaja, se hkrati nanaša na kršitve človekovih pravic in na določena politično-družbena dogajanja kmalu po ustanovitvi Republike Slovenije. Odsotnost glasu v videu tako postane simbolna gesta, ob enem pa predstavlja težnjo, da bi razstavljeno delo za seboj pustilo karseda zanemarljivo sled. Bojanić gledalcu ne odvzame popolne možnosti razumevanja izrečenega, temveč omeji razumevanje na sposobnost branja ustnic.

V delih Transkripcija (belo na belo) in Zapis s kredo se umetničina izjava ponovi v tekstovni obliki. Z belim tiskom na belo površino Bojanić znova nakazuje na pritajenost vsebine. Na prvi pogled lahko namreč posamezni sitotisk deluje bodisi kot prazen list bodisi kot list z izbrisano vsebino. Umetnica bralcu ponovno namenoma omeji razpoložljivost informacij, ki jih besedilo razkriva.

Vsa razstavljena dela implicitno izražajo vsebino avtoričine izjave. Dela lahko učinkujejo kot neuspeli poizkusi seznanjanja javnosti s katerokoli spregledano problematiko. Bojanić skozi ponavljajočo se izjavo izpostavlja prezrte moralno in legalno vprašljive družbene situacije in njihovo ravnodušno sprejemanje v javnosti, četudi so lahko posledice za posameznike odločilne. Z neslišanim, neizrečenim, abecedno in birokratsko urejenim ali skoraj nevidnim sporočilom subtilno naglasi osebne pomisleke in politično-socialno temo, ki je te zadržke, morda celo strahove, pravzaprav ustvarila. (Kristina Ferk)

Maja Bojanić (1997) je študentka podiplomskega študija kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je leta 2020 diplomirala pri prof. mag. Jožetu Baršiju. Predstavila se je v galerijah: Alkatraz (Ljubljana), DobraVaga (Ljubljana), Layerjevi hiši (Kranj) in Mergentalerjevi ulični galeriji (Kranj), Mednarodnem študentskem bienalu (Split), deSlegteTV (Groningen), Simulaker (Novo mesto), Equrna (Ljubljana), itd.. Za študijski leti 2016/2017 in 2018/19 je prejela priznanji UL ALUO. V študijskem letu 2019/2020 je opravljala izmenjavo na Academie Minerva v Groningenu.

Kristina Ferk (1992) je študirala umetnostno zgodovino in latinski jezik, književnost in kulturo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2020 je končala izobraževanje Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje SCCA. Sodelovala je pri postavljanju razstave nadzor < kultivacija > razvoj v Galeriji Škuc, v okviru šole Svet umetnosti je sokurirala razstavo Pod pritiskom, kurirala razstave Stičišče in Čas je gibljiva podoba večnosti v razstaviščih MOL ter Tadej Vaukman: Vendar ne kažite tega mojemu otroku. Zaposlena je v Galeriji Kresiji pod okriljem Oddelka za kulturo MOL.

Razstavo je podprlo podjetje Center Projekcije.