Paola Korošec: PAVZA, 5. 10.–6. 11. 2022, Veselov vrt

Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v sredo, 5. oktobra 2022 ob 18. uri,
v Galeriji Veselov vrt, Komenskega 8, Ljubljana.

Skulpture, razumljene kot odprte forme najpogosteje razvija akademska kiparka Paola Korošec. Na Veselovem vrtu se tokrat predstavlja s kiparskimi deli, ki ponazarjajo idejo igre in zvoka (oba izpostavljena z željo po gibljivosti) ter nekega posebnega veselja in radoživosti. Naslov postavitve je Pavza in jo sestavlja igra Pétanque, ki je v osnovi igra s kroglami in balinčkom. Ob koncu igre Pétanque pa ostaja sled na poti približevanja, nastaja jasna linija ali črta, kot simbol želja oziroma močnih hrepenenj. Ko igra traja, se pojavlja tudi zvočni zapis, ki nastaja ob gibanju, kotaljenju balinov in krogel. Prav v tovrstnem gibanju v natanko tistem trenutku kotaljenja se pravzaprav uresničuje kiparstvo – posebno nesnovno kiparstvo – kot čista ideja, ki lebdi med konkretno realnostjo, torej samo materijo balinčkov, krogel in podlage (poti) ter zvočnostjo oziroma sledjo (zapisom), ki traja le nekaj sekund ali tisočink in se razblini v zračnost odprtega prostora vrta sredi mesta. Tako je tisti pravi kiparski artefakt. Nekaj vmes med materialni in trenutnim, je čas ali trajanje, ki potečeta med posameznim metom krogle do balinčka, njeno potjo in zaustavitvijo, je nato tudi čas, ki mineva, ko opazujemo in opazujemo, saj so meti ponavljajoči oziroma dolgo trajajoči, v jedru ideje celo neskončni, tako kot je neskončna sleherna igra. Kiparka natančno opiše svoja razmišljanja: »V današnjem času se ne morem izogniti vprašanju pomena pavze. Kot pravi slovar, je to enota za trajanje prekinitve. Ob vstopanju v vrt vstopamo v drug časovni in prostorski okvir, podobno, kot je vstopanje v virtualno, kjer domišljija ustvarja risbe časa.« V takšni prostorski postavitvi pa moramo izpostaviti tudi zvočnost (sestavljena je iz posnetkov različnih ljudi, ki izražajo želje in posnetkov igranj – zvočno delo je izvedel Boštjan Perovšek) in predvsem določene tonske akcente, ki povzdignejo dogajanje v nekaj nestvarno stvarnega – materijo preobrazijo iz misli v zvok, v trajajoče nesnovno. Učinek celotne postavitve se povečuje z množenjem uporabljenih materialov in s poudarki na močnih horizontalah, ki se ali usklajeno raztezajo po vrtu ali pa istočasno učinkujejo kot nekakšna naključnost samega gibanja krogel. Sarival Sosič

PAOLA KOROŠEC (1969, Ljubljana) je študij kiparstva zaključila leta 1993 pri prof. Dragu Tršarju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in se vpisala na podiplomski študij kiparstva in restavratorstva. Za svoje dosežke je prejela študentsko Prešernovo nagrado in leta 2021 priznanje Riharda Jakopiča. Sodeluje na različnih kiparskih in restavratorskih projektih tako doma kot v tujini. Njeno delo se pogosto dotika problema razumevanja prostora.