Boštjan Jurečič Alluvio SPEKTRALNE ŠTUDIJE
Vabljeni na odprtje razstave, ki bo v sredo, 14. junija ob 19. uri, v Galeriji DLUL, Breg 22, Ljubljana.
We invite you to the opening of the exhibition, which will be on Wednesday,
14 June 2023 at 7 p.m., in the Galerija DLUL, Breg 22, Ljubljana.
Razstava bo na ogled do 9. julija 2023. / The exhibition will be on display until 9 July 2023.
Jurečič o svojem delu:
Kar nekaj časa sem si prizadeval nekako sestaviti barvno logiko del ameriškega slikarja Marka Rothka s figuralnim slikarstvom, kot sem ga sam razvijal skozi leta. V letu 2021 mi je to končno začelo uspevati. Oblikovno in s tem formalno logiko mojega starejšega slikarstva mi je uspelo nekoliko potisniti v ozadje in v ospredje pripeljati strukturno logiko slikarstva barvnega polja. V osnovi je skoraj v celoti osnovano na barvnih kontrastih, z uporabo barv, ki nihajo okoli bližnjih ali identičnih tonskih vrednosti. Čeprav so sestavljene iz različnih barv, so črno-bele fotografije Rothkovih slik ali nasploh slik, narejenih po principih slikarstva barvnega polja, skoraj enovito sive.
Ko mi je to barvno logiko uspelo pripeljati v figuralne kompozicije, se je zelo hitro izkazalo dvoje: za začetek je odpadlo veliko podrobnosti, ki so med drugim značilne za moje starejše slike. Razlog za ta odpad se skriva v drugem spoznanju: obstaja namreč le manjši izbor barvnih vrednosti, s katerimi je to slikarstvo sploh mogoče. Ta izbor torej skrči barvno paleto in jo s tem naredi preglednejšo. Po drugi strani pa s svojo tonsko enovitostjo povzroči, da podrobnosti postanejo neopazne in s tem odveč.
Skladatelj, ki se je ukvarjal z glasbo, ki je konceptualno in morfološko vzporedna Rothkovemu slikarstvu, je Francoz Gerard Grisey. Značilno za njegovo ‘spektralno glasbo’ je nihanje okoli bližnjih tonskih višin. Iz te glasbene vzporednice torej prihaja naslov za moje slike iz leta 2022.
Miklavž Komelj:
Posebno zanimivo na njegovih slikah je to, da tudi za vse tisto, kar so videti spontane slikarske geste, slikar
jemlje mimetično oporo v že obstoječih podobah, v glavnem v detajlih različnih fotografij. Ničesar noče delati
na pamet, obenem pa prepušča podobo izpiranju. Ko tako za vsako potezo išče mimetično oporo, tako obenem kaže, kako ni v tem, kar imamo za opore, v resnici nobene opore.
In kaže tudi, kako to, kar doživljamo kot figuralnost, vznika iz principov, ki jih imamo za abstraktne, in se vrača k njim. V zadnjih letih v figuralnem slikarstvu načrtno uporablja omejen nabor barv, tako imenovano Rothkovo barvno shemo, in tako poskuša realizirati principe slikarstva slikovnega polja v figuraliki. Nekaj slik, ki so nastale v tem poskušanju, predstavlja njegova razstava Spektralne študije.
